In vozilo, ki bi naju morda lahko popeljalo na dogodivščino je bilo zares veličastno v pozno jesenskem soncu. No, senci. Ker je bilo parkirano pod nečim, čemur je kozolec še najbližje. Zraven je bilo parkiranih še par avtomobilov v presenetljivo slabem stanju. Zakaj prenetljivo slabem? Ker je bilo vozilo najinih sanj v kar dobrem stanju. Vžgalo je in se premikalo naprej in nazaj z lastno močjo. Barva je bila prsenetljivo dobro ohranjena. Razen pokrova motorja. Tam so bile vidne čudne lise.
Spoznavanje
Najbolje, da počasi spoznamo to vozilo. Po prodajalčevih besedah je bilo vozilo narejeno leta 1990. V prometni je sicer pisalo 1993, a nič za to. Takrat naj bi bilo namreč uvoženo iz Italije. Kar so tudi potrjevale nekatere nalepke na steklih. Notranjost je bila ohranjena letom primerno. Plastika je na nekaterih mestih obledela. Sedeži so dajali vtis, da niso bili očiščeni vseh 28 let. In da so se na njih dogajale čudne stvari. Ne bi bil presenečen, če je bila notranjost kdaj v preteklosti porizorišče kakšnega umora. Vozilo je imelo presenetljivo malo rje tudi oddaljenost od tal je bila ogromna. Popolna za najine potrebe.
Prodajalec je še povedal, da je drugi ali tretji lastnik. Kar so, ponovno presetljivo, potrdili uradno dostopni podatki. Povedal je tudi, da ima nekje še strešne nosilce in da bo v prtljažniku še nekaj rezervnih delov. Vse to je seveda dobrodošlo saj zmanjša stroške.
Potem pa je povedal še morda najboljšo informacijo od vseh. Omenjeno vozilo je v svoji zgodovini zagorelo samo enkrat. Zakaj je zagorelo? Ker je s črpalke za gorivo padla cevka, gorivo se je začelo izlivati na motor, sledil pa je vžig. Čudne lise na pokrovu motorja so bile posledice požara, sem ter tja so bile vidne saje, tudi kakšna plastika je bila malenkost stopljena.
Ko sem to slišal sem vedel, da je vozilo popolno za Mongol Rally. Zgodba mi je bila izjemno všeč. Po drugi strani pa je enako zgodbo slišala Mateja. Vedela je, da vozilo ni nikakor primerno za Mongol Rally.
Zanimivo je, kako lahko določene informacije za nekoga pomenijo, da je avto popoln, za drugega pa, da je popolnoma neprimeren. Namreč, omenjeno vozilo nima nobenega eletronskega pomagala. Še antene ali napeljave za avtoradio in zvočnike nima. Tudi ročni čok je imelo. Gume so bile zanič, registrirano ni bilo, je pa imelo narejen tehnični pregled. Ki pa seveda ne velja dovolj dolgo, da nama ga ne bi bilo treba še enkrat opraviti pred Mongol Rally-jem. Bilo je zanemarjeno, a kar je najpomembnejše, brez rje. In vsaj na površju delujoče. No, skoraj. En kolesni ležaj je bil zanič že pred mnogo tisoč kilometri.
Skratka, vozilo je bilo uvoženo iz Italije, imelo je težko življenje pri treh lastnikih in z enim požarom, ni imelo nobenih pomagal, bilo je izjemno umazano in ni bilo registrirano. Kar pomeni, da nisva naredila niti približno dobre testne vožnje. Pa še nadomestek svinca je bilo, po prodajalčevih besedah, potrebno dolivati.
Za minuto ali pet sva se umaknila na posvet. Jaz sem bil za, Mateja pa ni bila najbolj navdušena. A vozilo je imelo veliko lastnosti, ki o neprecenljive za Mongol Rally. Je preprosto, oddaljenost od tal je velika in je tudi presenetljivo prostorno.
Mateja morda ni bila najbolj navdušena nad morebitnim nakupom. A mislim, da je bila preveč presenečena nad mojim navdušenjem, da bi v trenutku nasprostovala nakupu.
S prodajalcem smo sklenili dogovor. Predala sva aro in se dogovorila za termin, ko bova prišla iskat vozilo.
Ponosna lastnika
Tako sva postala ponosna lastnika Peugeota 205 GL (GL očitno pomeni brez opreme) narejenega leta 1990 (uvoženega 1993) s samo enim preteklim požarom. Oba sva bila izjemno ponosna (no, Mateja morda malo manj), da imava kočno vozilo, ki naju bo popeljalo na Mongol Rally.
